Vprašanje iz Poljčan – se splača biti normiranec?

Samostojni podjetnik iz Poljčan nam je poslal vprašanje, ali se mu splača biti normiranec ali ne. Odgovor na to vprašanje je zagotovo zanimiv za več s.p.-jev in d.o.o-jev, saj naj bi imeli normiranci precej prednosti pred klasičnim računovodstvom in obdavčitvijo. Videli pa bomo, koliko to drži v praksi.

Spremembe zakonodaje v 2012 so prinesle tudi spremembe za normirance v letu 2013. Pogoji, da je nekdo lahko normiranec, so naslednji:

  • Prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000€,
  • zavezanec, ki je na novo začel opravljati dejavnost v prvem in drugem davčnem letu (registracija po 30.6.),
  • normirani odhodki znašajo 70% davčno priznanih prihodkov,
  • priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Vse podrobnosti o novostih in spremembah najdete na strani DURS-a, mi pa poglejmo na praktičnem primeru, ali se gospodu dejansko splača biti normiranec.

V vprašanju nam je zapisal, da je njegov povprečni letni promet v preteklih letih 40.000 eur, je zavezanec za DDV (kar je za normiranca ok), opravlja storitveno dejavnost na območju Poljčan, Rogatca, Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice in Celja, ima materialne stoške s svojo dejavnostjo ter ima enega vzdrževanega družinskega člana.

Izračun pokaže, da je za njegov primer biti normiranec manj ugodno, kot klasična obdavčitev, saj si lahko z materialnimi in ostalimi stroški zniža osnovo za davek in so prispevki in davki na letni ravni na ta način nižji, kot bi bili, če bi izbral status normiranca.

Nadaljni izračuni pokažejo, da je v praksi status normiranca bolj ugoden le za manjše število podjetnikov, idealen primer nekoga, ki bi se mu izplačalo biti normiranec je npr. popoldanski s.p. s storitveno dejavnostjo (brez večjih stroškov), ki bi ob klasični obdavčitvi plačal večje dajatve.

 

This entry was posted in Informacije in nasveti. Bookmark the permalink.